Proslava ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe, 1. del

Osnovnošolci se lahkotno pripravljajo na proslavo ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe. Vsak izmed njih pomaga z idejami oblikovati čimbolj zanimiv potek proslave. Učiteljica pa jim je zaupala tudi skrinjo z vsemi simboli Evropske unije, ki naj bi jim služila kot pomoč. Ob spoznavanju simbolov, njihovih značilnosti in zgodovinskih dejstvih se mladi ustvarjalci zavzeto vpletejo v pogovor in sprva niti opazijo ne kaj se je zgodilo. Simboli izginejo, ostane pa le sporočilo: Kaj takega kot se je zgodilo vam, se lahko zgodi samo tistemu, ki ne zna paziti na zaklad. Predsedovanje Slovenije EU se naglo približuje, zato nimate več veliko časa, da najdete tisto kar ste izgubili. Uporabite svoje znanje in iznajdljivost, za napotek pa samo še to:
VSE KAR ISČETE NAJDETE TAM, KJER JE DOMA IN NE POZABITE, KDOR ISČE TA TUDI NAJDE!

Zato se zavzamejo, da bodo našli vse simbole in jih pripeljali nazaj domov. S tem se težave naših osnovnošolcev šele začno…


Rimska pogodba, 2. del

Žigo, Nives in Katjo iskanje Rimske pogodbe privede v sam Rim, kjer skušajo najti palačo, kjer je bila podpisana Rimska pogodba (Palazza dei Conservatori, v dvorani Salla degli Oriazi e Curiazi). Medtem, ko iščejo predmet spoznavajo zgodovinska dejstva, ki so botrovala nastanku ideje o Evropski uniji in v zgodovino zapisana moža, ki sta zaslužna, da je prišlo do podpisa Pogodbe Evropske skupnosti za premog in jeklo in kasneje Rimske pogodbe, Jean Monneta in Roberta Schumana. Razmišljajo o tem kaj vse se je spremenilo od davnega leta 1957 v okviru Evropske unije, sprejme pa jih celo visoki predstavnik občine Rim.


Geslo ”Združeni v različnosti”, 3. del

Iskanje predmeta se za Anjo in Tino začne na predstavništvu Evropskega parlamenta v Sloveniji, kjer se seznanita z delom informacijske pisarne in spoznata zgodovino in pomen gesla, ki predstavlja enega od simbolov EU. Tino iskanje pripelje vse do Evropskega parlamenta v Bruslju. Predmet išče pri slovenskih poslancih in spoznava ustroj in delovanje institucije, ki bi naj predstavljala glas ljudstva. Seznani se s tremi glavnimi nalogami evropskega parlamenta in vrednotah, ki jih zagovarja, na koncu pa se sreča tudi z dr. Cirilom Štokljem, namestnikom šefa kabineta Evropskega parlamenta.


Himna Evropske unije – Oda Radosti, 4. del

Iskanje himne EU pripelje Jano najprej v informacijski center Evropske komisije Europe Direct v Mursko Soboto, kjer izve kdo je napisal himno EU, kako se imenuje, kdaj in zakaj je ta postala himna, ter kakšen je pomen tega skupnega simbola EU. Raziskovanje nadaljuje na predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji, v Ljubljani, kjer ji predstavijo pomen in delo predstavništva in ji organizirajo srečanje z dr. Janez Potočnikom, evropskim komisarjem za znanost in raziskave. Kmalu se z velikim pričakovanjem in s kopico zanimivih vprašanj znajde v Bruslju.


Evropska konvencija o človekovih pravicah, 5. del

Mojca, zadolžena za iskanje Evropske konvencije človekovih pravic, razmišlja o samem pojmu človekovih pravic in o konvenciji. Ker ne ve, kako se naj loti iskanja konvencije se obrne na sedež urada Varuha človekovih pravic, kjer jo povabijo na srečanje. Skozi pogovor z slovensko varuhinjo človekovih pravic dr. Zdenko Čebašek Travnik spozna, da tudi v Sloveniji prihaja do vrste kršitev človekovih pravic, vendar je optimistična ob tem, ko uvidi da obstaja institucija, ki lahko vsakemu posamezniku v takem primeru pomaga. Spozna tudi, da si na Uradu varuha zelo prizadevajo za pravice otrok in da je pristojnost slovenskega varuha človekovih pravic RS povsem ločena od tiste, ki jo ima Evropski varuh za človekove pravice. Na Uradu varuha ji poleg obilice informacij, omogočijo tudi srečanje z Evropskim varuhom človekovih pravic. Odpravi se v Bruselj, vendar je g. Diamandourusa žal zadržan v Strasbourgu. Tiskovna predstavnica Evropskega ombudsmana pa Mojci vseeno pomaga do njenega cilja.


Schumanova deklaracija, 6. del

Z iskanjem Schumanove deklaracije se zaplete že na začetku. Andreja si zlomi nogo, zato se  s Tjašo odločita, da bosta svoje raziskovanje začeli preko EVROFONA. To je telefon, kjer na brezplačni telefonski številki postrežejo s številnimi podatki v povezavi z EU. Tako dobita vse osnovne podatke o listini, vendar si nihče ne predstavlja kje bi lahko bil original. Osnovnošolki zanimajo še številne informacije o izobraževalnih programih EU, ko ugotovita, da so informatorji zelo ustrežljivi. Kmalu se obe odpravita v Ljubljano, na Urad RS za komuniciranje, z namero poiskati izgubljeni zaklad.


Zastava Evropske unije, 7. del

Iskanje zastave EU osnovnošolki Romano in Bianko pripelje na Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Srečata se z ministrom dr. Dimitrijem Ruplom, ki jima predstavi vlogo ministrstva pri predsedovanju Slovenije Evropski uniji in Romano napoti na stalno predstavništvo Slovenije v EU. Sreča se  z veleposlanikom Senčarjem v Bruslju, ki ji razloži naloge in cilje stalnega predstavništva v Bruslju, njegovo povezanost z Svetom EU in predsedovanjem Slovenije EU. Veleposlanik Romani na njeno presenečenje izroči iskano izvorno zastavo EU, vendar pa vedoželjna učenka svoje raziskovanje v Bruslju nadaljuje na Svetu EU, kjer se zaplete v zanimiv pogovor z mag. Ivan Bizjakom, ki je generalni direktor za področje pravosodja in notranjih zadev v Svetu EU.


Evro, 8. del

Del izgubljenega EU zaklada je tudi izvorni Evro. Žiga se odloči, da ga bo poiskal zato brska po knjižnici, si ogleduje brošure EU in se nazadnje poglobi v svoj album z evrskimi kovanci. Kmalu se odloči, da bo več informacij o evru poiskal na Banki Slovenije. Na BSI ga dr. Bertoncelj popelje v samo zakladnico Banke Slovenije. Žiga drži v rokah milijone evrov in ploščice zlata, dobi pa tudi veliko zanimivih informacij. Kdaj in zakaj se je začela zgodba o Evru, kakšna je vloga BSI po uvedbi in kakšna je bila pred uvedbo evra, kakšna je napram Evropski centralni banki, ter kako so evrski bankovci zaščiteni?  Pri vsem tem seveda  ne pozabi na svojo osnovno nalogo, t.j. poiskati izvorni evro.


Predsedovanje Slovenije EU, 9. del

Učenci se dobijo pri Anji v njihovi vikend hišici. Zadovoljni so, da so našli vse izgubljene simbole in obujajo spomine na svoje dogodivščine v Bruslju, Rimu in Ljubljani. Ni pa jim jasno, ali so v resnici razvozlali uganko na listku, ki so ga našli pred meseci v skrinji, namesto skrivnostno izginulih simbolov. Ugotavljajo, da jim je iskanje šlo precej gladko, brez pravih zapletov in težav. Pri iskanju simbolov se je znašel na njihovi poti vedno kdo iz državne institucije ali EU, ki jih je usmeril na pravo pot in jim pomagal. Celo glede stroškov so jim priskočili na pomoč. Žiga in Anja predstavita svojim prijateljem skorajda neverjeten scenarij o pravi, pravcati zaroti.



Projekt "Iskanje EU zaklada" je sofinanciral Evropski parlament.





Sodelovali so:

dr. Brane Bertoncelj, direktor oddelka za gotovinsko poslovanje pri Banki Slovenije
mag. Ivan Bizjak, generalni direktor za pravosodje in notranje zadeve v Svetu EU
dr. Miha Brejc, evropski poslanec
prof. Giandatto Caggiano, pravna fakulteta v Rimu
dr. Nikiforos Diamandouros, Evropski varuh človekovih pravic
Tone Dolčič, namestnik varuha, varstvo otrokovih pravic ter socialna varnost
Gundi Gadesman, tiskovna predstavnica Evropskega ombudsmana v Bruslju
Lidija Herek, sekretarka na Uradu vlade RS za komuniciranje
Špela Horjak, urednica spletnih strani na predstavništvu Evropske komisije v RS
Jelko Kacin, evropski poslanec
Klemen Kmetič, informator na eurofonu
mag. Anže Logar, direktor Urada vlade RS za komuniciranje
Urška Mihelič, predstavnica Evrofona
Jernej Pečnik, Informacijski center Evropske komisije Europe Direct M. Sobota
dr. Janez Potočnik, evropski komisar za znanost in raziskave
dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve
mag. Igor Senčar, veleposlanik, stalni predstavnik RS pri EU
p. Janez Sraka, glavni urednik slovenskega programa Radia Vatikan v Rimu
dr. Ciril Štokelj, zastopnik šefa kabineta Evropskega parlamenta
Jure Tanko, informator na eurofonu
dr. Zdenka - Čebašek Travnik, slovenska varuhinja človekovih pravic
mag. Mihela Zupančič, vodja predstavništva Evropske komisije v RS
Mito Žnidarko, svetovalec v informacijski pisarni Evropskega parlamenta za Slovenijo
Plesna šola Urška, M. Sobota: plesni koreograf in trener Dejan Zečevič;
HIP-HOP: Blažka Majer, Aleksandra Kramberger, Petra Gyergyek, Neža Orešnik
Break dance – The chosen one jr.: Kristijan Hamler, David Cimerman,

Projekt so omogočili:
Banka Slovenije
Comune di Roma,Ufficio Cinema – Settore autorizzazioni
Evropska komisija
Evropski varuh človekovih pravic
Hotel Diana Murska Sobota
Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo
Mestna občina Murska Sobota
Ministrstvo RS za zunanje zadeve
Musei Capitolini, Piazza del Campidoglio, Palazza dei Conservatori
Počitniška hišica Marjan Rituper, Suhi Vrh
Pomurska in študijska knjižnica Murska Sobota
Pontificio Consiglio delle Comunicazioni Sociali
Predstavništvo evropske komisije v Republiki Sloveniji
Slovenske železnice
Slovensko uredništvo Radia Vatikan
Stalno predstavništvo RS pri EU
Svet Evropske unije
Urad varuha človekovih pravic v RS
Urad vlade za komuniciranje
Zveza kulturnih društev Murska Sobota

 

Vodja projekta:
Simona Horvat

 

Projektni koordinator:
Darko Perš

 

Scenarij:
Simona Horvat

 

Igralci:
Žiga Barbarič
Nives Celec
Tina Durič
Romana Markoja
Anja Micevski
Tjaša Prelec
Mojca Rojko
Andreja Ružič
Jana Šauperl
Bianka Vogrinčič
Katja Zver

 

Novinarka:
Renata Zadravec

 

Kamera:
Bruno Šprljan
Niko Karo

 

Montaža:
Aleš Maučec
Darko Štiblar

 

Grafika:
Damijan Toth

 

Tehnični koordinator:
Mirjana Ropoša

 

Tajnica režije:
Bojana Harkai

 

Režija:
Anton Weingerl

 

Odgovorni urednik:
Anton Weingerl

 

Produkcija:
TV AS
HI-FI d.o.o.
Gregorčičeva ulica 6
9000 Murska Sobota