Njen tok se vije kot že rečeno skozi štiri države in se pri Legradu, na madžarsko-hrvaški meji, kot njen levi pritok izlije v reko Dravo. To se zgodi na nadmorski višini 128 metrov. Skupen padec tako znaša 1832 m. Skupna dolžina reke Mure od izvira do izliva je 465 km. Njena pot v Sloveniji meri 94 kilometrov, od tega se 33 kilometrov vije po meji z Avstrijo, 33 km pa po meji s Hrvaško. Izključno po Pomurju teče le v dolžini 28 kilometrov od Petanjec pa do Gibine. V Muro se zlivajo tudi številni pritoki kot so Murica, Kainach, Sulm v Avstriji. V Sloveniji z leve strani sprejema Kučnico in Ledavo s Krko ter razbremenilnim umetnim kanalom Ledave. Desni pritok je Ščavnica. Z obeh strani pa se v reko izliva še več manjših potokov. Srednji letni pretok reke Mure znaša v Sloveniji okoli 160 m3/s. 70 % vode dobi iz Avstrije. V Sloveniji Muro večinoma obdaja tako imenovani poplavni gozd z naslednjimi gozdnimi združbami: prva je združba logov mehkih listavcev in neprave robinije, med katere prištevamo tudi vrbe in topole.

Druga je združba črne jelše in migaličnega šaša, kamor spadata tudi črna jelša in čremsa.

V združbo doba in poljskega jesena spadajo hrast dob, poljski jesen, vez.

Sledi združba doba in belega gabra.

Kot slednjo lahko naštejemo združbo subpanonskega bukovega gozda, to so bukev, graden, javor in kostanj. Ko govorimo o Muri, pa govorimo tudi o bogati favni in flori, v okviru te je moč najti okoli 600 vrst rastlin, 200 vrst ptic,med njimi belo štorkljo in nekaj parov črne štorklje, 15 vrst dvoživk, 10 vrst plazilcev, tudi 50 vrst kačjih pastirjev. Žal so mnogi izmed njih že zelo redki in zato močno ogroženi. V rečnih mrtvicah naletimo na redko plavajočo praprot.

Mura je lepa, a zelo zahrbtna reka, ki je s svojimi vrtinci ne samo dajala, ampak tudi jemala življenja.

Poudarek tokratnega predavanje je bil na hidrologiji in v zadovoljstvo vseh je predavateljema prisluhnilo veliko število slušateljev, ki jih zanima »naša« reka in ki želijo pripomoči k ohranitvi njenega ekosistema.