Poplave so od nekdaj bile in vedno bodo. Tudi v Sloveniji so povsem naravni pojav. To vedenje je treba vključiti v prostorske načrte. Gre za to, da moramo vse svoje življenje prilagoditi naravnim razmeram. Problem pa je v tem, da je človeški spomin zelo kratek. Hitro pozabljamo. Ne vemo več, do kje je prišla voda pred 50 leti, kaj so vode odnesle našim prednikom in podobno. Zato je ena najpomembnejših nalog ta, da ozaveščamo ljudi o možnosti pojava poplav in o sobivanju s poplavami. Slednje pomeni, da si ne jemljemo prostora, ki pripada vodi, ampak da upoštevamo pravila, ki obstajajo v naravi.

Po besedah Janeza Polajnarja, vodje Oddelka za hidrološke prognoze na Agenciji RS za okolje je Mura je za Slovenijo tranzitna reka. Izvira v Avstriji, kjer je večina njenega porečja. Ima nivalno-pluvialni rečni režim. To pomeni, da jo napajajo tako alpski ledeniki kot tudi pritoki v nižji Štajerski.

Reka Mura je pomurska lepotica, ki se lahko ob močnejših padavinah spremeni v podivjano reko. Poplave reke Mure so že od nekdaj stalen pojav. V časovnem periodu od 10 do 20 let iz sosednje Avstrije je vedno prinašala ogromno količino vode, ki je nato pri nas povzročila velike poplave.

Zadnja velika poplava je bila avgusta 2005. Vsem obmurskim vasem je grozila katastrofa. Takrat je Mura v 12. obmurskih občinah (od Šentilja do Lendave) zalila cca. 6.500 ha veliko površino sestavljeno večinoma iz poplavnega gozda. Maksimum visoko vodnega vala je potreboval 40 ur, da je prepotoval Slovenijo.

Skozi stoletja pa je reka Mura s spreminjanjem svojega toka in poplavami ustvarila edinstven ekosistem, ki mu pravimo poplavni gozd ali log.

Življenje v poplavnem gozdu je zelo odvisno od dinamike rečnega toka. Z nenehnim prinašanjem in odnašanjem mineralnih snovi skrbi reka za ravnovesje. Po drugi strani pa s poplavami povzroča tudi odmiranje dreves.

Najpomembneje je, da se učimo od naših prednikov. Od njih se lahko veliko naučimo. Naši predniki so vedeli, da je vodam treba dati prostor. Vode se morajo razlivati, ne smemo jih zaustaviti. Z urbanizacijo vse pogosteje zavzemamo prostor, ki je last vode. Pri tem se zanašamo na tehnične ukrepe, ki so učinkoviti ali pa ne. Zato so škode, ki nastanejo v poplavah, vsako leto večje.