Drugo vprašanje, ki se zastavlja je, kolikšen potencial v Pomurju predstavljajo obnovljivi viri energije. Nekaj majhnih proizvajalcev električne energije že obstaja, primer so biolinarne, možnost daje sončna energija. Vprašanje pa je, ali to predstavlja dovolj velik potencial za razvoj podjetništva in manjših gospodarskih družb. Dober poznavalec področja energetike v Sloveniji je dr.Franci Križanič iz Ekonomskega instituta Pravne fakultete v Ljubljani.
V okviru Evropske unije so bile oblikovane direktive o porabi električne energije za posamezne države. Po njih naj bi Evropa v povprečju proizvedla okoli 20 % energije iz obnovljivih virov. Slovenija tu izstopa, saj se je ta odstotek dvignil na 25.
Ena izmed opcij za pridobivanje energije tudi reka Mura. Pri tej se dr.Križanič povsem strinja z navedbami dr.Horvata. Kar se tiče izgradnje objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, s svojimi izkušnjami lahko pripomore tudi Blaž Miklavčič, ki pravi, da so podnebne spremembe dejstvo, reke so čedalje manj vodnate.
Številke kažejo, da ob izkoriščenosti vseh predvidenih elektrarn na Muri pridobimo 436 gigavatnih ur energije letno, potrošimo jih pa 320. To je za Muro še kar vzpodbudno, toda klimatske spremembe so nepredvidljive in težko je napovedati, koliko energije bo tako dejansko proizvedene.Omejen vir energije pa je tudi biomasa, saj ob rasti porabe praktično vsa Evropa ne premore toliko virov, da bi zadostovali, da o Sloveniji niti ne govorimo. 7-8 hidroelektrarn na Muri bi na primer predstavljalo zgolj 2% celotnih potreb po elektriki v Sloveniji. Vsi zbrani so se na koncu tako strinjali, da je Mura predvsem ekosistem in ne toliko energetski potencial.

Renata Zadravec