Med razpravljavci je bila tudi varuhinja človekovih pravic, ki kot Prekmurka pozna multikulturnost Prekmurja in s tem tudi življenje Romov. Tako se zaveda tudi stiske in materialnih, socialnih in kulturnih razlik med Romi in neromi.
Pot k rešitvi oziroma izboljšanju situacije Romov po njenih besedah vodi tudi skozi medsebojni enakovreden dialog. Neromi in Romi morajo nujno sodelovati med seboj.
To sodelovanje pa mora biti resnično in ne le formalno, razumljivo mora biti vsem. Romi morajo sodelovati pri odločitvah, ki se nanašajo na njihove bivanjske pogoje. Varuhinja tokratno okroglo mizo razume kot enega izmed korakov v to smer. Romi pa dajejo svoj prispevek tudi k bogastvu in raznolikosti evropske kulture.
Enakopravno dostojanstvo je eden izmed temeljev vseh demokratičnih družb in trajni predsodki proti Romom vodijo le še k močnejšemu razlikovanju in večji socialni izključenosti Romov.
V Krajinskem parku Goričko je 23 romskih zaselkov, nekaj med njimi še vedno ni legaliziranih. Zato so želeli v okviru okrogle mize razpravljati o tem kako reševati urbane in okoljske probleme v romskih in ne-romskih naseljih, ter kako zagotoviti nadaljnji prostorski in trajnostno-gospodarski razvoj v območju varovane narave in kulturne krajine – v Krajinskem parku Goričko. Rešitve in usmeritve iz razprave bi v prihodnosti radi vpeli tudi v nastajajoč upravljavski načrt Krajinskega parka.

Renata Zadravec